APDEJT.si

Družba Novo Nordisk je prekinila obsežne raziskave zdravljenja Alzheimerjeve bolezni s pilulko Ozempic, saj zdravilo v kliničnih študijah ni upočasnilo napredovanja bolezni. Po objavi novice so delnice družbe močno padle. Študije so preučevale učinkovitost semaglutida, aktivne sestavine zdravil Ozempic in Wegovy, pri bolnikih z zgodnjo simptomatsko Alzheimerjevo boleznijo.

Delnice podjetja Novo Nordisk so v Köbenhavnu močno padle, potem ko so rezultati kliničnih preskušanj faze 3 pokazali, da zdravilo semaglutid v obliki tablet, znano po uporabi pri zdravljenju debelosti, ni upočasnilo napredovanja Alzheimerjeve bolezni v zgodnji fazi. Študije, ki so vključevale 3.808 odraslih, so sicer pokazale izboljšanje biomarkerjev, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo, vendar niso imele pomembnega vpliva na kognitivni upad.

Avstralski svet motošporta žaluje za smrtjo legendarnega dirkača Allana Moffata, ki je umrl v starosti 83 ali 86 let (odvisno od vira) po dolgotrajnem boju z Alzheimerjevo boleznijo. Moffat je bil znan po svoji spretnosti na dirkališču Mount Panorama.

Ameriški raziskovalci so odkrili, da zaščita perinevronskih mrež pri miših z Alzheimerjevo boleznijo ohranja socialni spomin. To je inovativen in obetaven korak pri obravnavi te nevrodegenerativne bolezni, ki bi lahko kmalu prinesel zdravljenje.

Hčerka Angelique je opazila, da je Ina pustila krokete prekratko v olju, kar je bil znak, da nekaj ni v redu. Kljub temu, da nad Inino okrepčevalnico še vedno vihrajo zastave z njenim imenom, ji Alzheimerjeva bolezen že leta preprečuje delo v njej.

Raziskovalci Mass General Brigham iz Bostona so odkrili, da lahko redna telesna aktivnost, tudi zmerna, pri starejših ljudeh, ki so izpostavljeni tveganju za razvoj Alzheimerjeve bolezni, upočasni kognitivni upad za več let.

V Evropi poteka postopek odobritve novega zdravila blarcamesin v obliki tablet za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Čeprav prvi podatki kažejo obetavno, so prisotni tudi dvomi in kritike glede njegove učinkovitosti.

Nova študija je razkrila, da Alzheimerjeva bolezen razgrajuje živce in krvne žile v maščobnem tkivu po vsem telesu, kar bi lahko pojasnilo njene učinke, ki presegajo zgolj duševne motnje. Raziskovalci poudarjajo, da potrebujejo boljši dostop do človeškega možganskega tkiva, da bi razumeli razvoj demence, Alzheimerjeve bolezni, epilepsije, avtizma in multiple skleroze. Novo raziskovanje kaže, da Alzheimerjeva bolezen potencialno moti telesni sistem za upravljanje z energijo.

V Severnem Little Rocku se je več kot 800 ljudi zbralo na pohodu za boj proti Alzheimerjevi bolezni, ki je potekal v Argenta Plazi. Dogodek je bil namenjen ozaveščanju in zbiranju sredstev za raziskave ter podporo prizadetim.

Nanotelesa, majhne beljakovine, pridobljene iz kamel, lam in alpak, bi lahko bile uporabne pri zdravljenju možganskih bolezni, kot sta shizofrenija in Alzheimerjeva bolezen. Raziskovalci upajo, da bodo s pomočjo teh proteinov revolucionirali zdravljenje tovrstnih bolezni.

Nova raziskava, ki jo je vodila univerza Harvard, je pokazala, da lahko že 5.000 korakov hoje na dan upočasni napredovanje Alzheimerjeve bolezni za več let. Študija poudarja, da lahko od 3.000 do 7.500 korakov dnevno upočasni kognitivni upad pri starejših odraslih z zvišano ravnijo amiloida beta. Čeprav telesna aktivnost kaže obetavne rezultate pri preprečevanju demence, biološki mehanizmi ostajajo nejasni, učinkovito zdravljenje Alzheimerjeve bolezni pa še ni na voljo.

Nova študija kaže, da že 3000 korakov dnevno lahko pomaga zaščititi možgane v zgodnjih fazah Alzheimerjeve bolezni. Gibanje zmanjšuje tveganje za razvoj te bolezni, tudi če so se v možganih že začele tvoriti škodljive obloge.

Avstralski igralec Chris Hemsworth se je s svojim očetom Craigom odpravil na potovanje po Avstraliji, ki ga je posnela National Geographic. Potovanje je del Hemsworthovega soočanja z dejstvom, da ima njegov oče Alzheimerjevo bolezen. V dokumentarnem filmu 'A Road Trip to Remember' Hemsworth deli izkušnjo svoje družine z demenco, ki prizadeva več kot 57 milijonov ljudi po svetu. Obiskala sta tudi staro družinsko hišo na severnem ozemlju Avstralije.

Drew Struzan, legendarni ustvarjalec filmskih plakatov za filme kot so Vojna zvezd in Indiana Jones, je umrl 13. oktobra 2025 v starosti 78 let. Njegova smrt je bila potrjena na njegovem uradnem Instagram profilu. Struzan se je več let boril z Alzheimerjevo boleznijo.

V Franciji so oblasti zaradi naraščajočega števila okužb s Covid-19 razpravljale o pospešitvi cepljenja, načrtovanega za 14. oktober, vendar se za to niso odločile, ker epidemiološki argumenti niso bili dovolj močni. Švicarski raziskovalci so ugotovili, da je cepljenje proti Covid-19 povezano z določeno frekvenco neželenih učinkov.

Znanstveniki v Španiji in na Kitajskem so z uporabo nanodelcev uspešno obrnili Alzheimerjevo bolezen pri miših, s čimer so odstranili možganske obloge, povezane s to boleznijo. Ta nanotehnološka strategija obnavlja zaščitno pregrado v možganih in bi lahko bila učinkovita tudi pri ljudeh. Alzheimerjeva bolezen prizadene milijone ljudi po svetu, zato ta preboj ponuja novo upanje za zdravljenje te bolezni.

Članki poročajo o inovativni terapiji mRNA v obliki inhalatorja, ki bi lahko zaščitila pred covidom, gripo in drugimi virusi. Znanstveniki so razvili to terapijo, ki naj bi blokirala okužbe že z enim vdihom na teden. Poleg tega Osakidetza v Španiji izvaja skupno kampanjo cepljenja proti gripi in covidu za ranljive skupine. Študija je tudi pokazala, da imajo ljudje, ki so bili cepljeni proti gripi, manjšo verjetnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni.

Evropska unija je odobrila drugo zdravilo za Alzheimerjevo bolezen, imenovano donanemab, ki obeta upanje bolnikom v zgodnjih fazah bolezni. Tako kot prvo odobreno zdravilo, lecanemab, tudi donanemab deluje na principu protiteles, ki lahko nekoliko upočasnijo napredovanje bolezni, vendar ne prinašajo ozdravitve. V Nemčiji ima približno 1,2 milijona ljudi Alzheimerjevo bolezen, v Nemčiji pa okoli milijon. Zdravilo je primerno le za bolnike v zgodnji fazi bolezni z amiloidno patologijo, kar pomeni, da bo dostopno le peščici bolnikov.

Donald Trump je na dogodku v Arizoni izjavil, da je njegova vlada našla 'odgovor na avtizem', kar je sprožilo burne odzive. Hkrati pa raziskave poudarjajo pomen zgodnjega odkrivanja in preventive Alzheimerjeve bolezni, ki počasi uničuje spomin in sposobnost razmišljanja. Spremembe v vedenju in osebnosti so tudi pogoste pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo.

Po izjavah Donalda Trumpa, ki povezujejo paracetamol in cepiva z avtizmom, so se pojavila dodatna pojasnila in odzivi. Nevrolog Alejandro Andersson je analiziral morebitno povezavo med paracetamolom med nosečnostjo in avtizmom, pri čemer je poudaril, da ni znanstvenih dokazov, da cepiva povzročajo to motnjo. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ponovno zatrdila, da ni dokazane povezave med paracetamolom ali cepivi in avtizmom.

Donald Trump je uradno označil Antifo za teroristično organizacijo po obljubi o zatrtju "radikalne levice" po smrti Charlieja Kirka. Meta pa ustanavlja super politični akcijski odbor (PAC) za boj proti regulaciji umetne inteligence po ZDA.

Zdravniška zbornica Slovenije je opozorila na porast zlorab identitet zdravnikov. Neznanci uporabljajo imena, fotografije in video izjave zdravnikov, pogosto prirejene z umetno inteligenco, za promocijo domnevnih čudežnih zdravil brez njihove vednosti ali soglasja.

V Združenem kraljestvu poteka preizkušanje novega krvnega testa, ki meri protein p-tau217, z namenom izboljšanja zgodnjega odkrivanja Alzheimerjeve bolezni. Ta test naj bi bil hitrejša in manj invazivna alternativa trenutnim metodam, kot so PET skeniranja. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence, povezana pa je z nabiranjem dveh ključnih proteinov v možganih, amiloida in tau.

Francoska zdravstvena agencija (Haute Autorité de Santé) je zavrnila pospešeno odobritev zdravila Leqembi za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Agencija je izrazila zadržke glede učinkovitosti in varnosti zdravila, ki je sicer vzbujalo velika pričakovanja. Čeprav naj bi zdravilo upočasnilo napredovanje bolezni, strokovnjaki ocenjujejo, da so koristi skromne, tveganje za resne stranske učinke pa visoko.

Kratkotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku lahko pospeši razvoj Alzheimerjeve bolezni, saj poslabša kopičenje toksičnih proteinov v možganih in pospeši izgubo spomina. Raziskave povezujejo drobne delce (PM2,5) iz virov, kot so dim in promet, neposredno s hitrejšim kognitivnim upadom. Visoke koncentracije onesnaženega zraka poslabšajo Alzheimerjevo bolezen s pospeševanjem kopičenja toksičnih proteinov v možganih in pospeševanjem kognitivnega upada. 'Onesnaženost zraka ne poveča le tveganja za demenco – dejansko poslabša Alzheimerjevo bolezen,' pravi dr. Edward Lee.

Raziskava na Queen's University Belfast je odkrila novo molekulo, ki lahko blokira vnetje, povezano z različnimi boleznimi, vključno z Alzheimerjevo boleznijo, astmo, artritisom in debelostjo. Raziskovalci upajo, da bo to odkritje vodilo do razvoja novih zdravil, ki bodo ciljno delovala na vnetne procese.

Znanstveniki so razvili nov triminutni test možganskega valovanja, imenovan Fastball, ki lahko zazna težave s spominom, povezane z Alzheimerjevo boleznijo, do pet let pred konvencionalnimi metodami diagnosticiranja. Test, ki uporablja EEG tehnologijo za spremljanje električne aktivnosti možganov preko senzorjev na lasišču, bi lahko omogočil zgodnejše posredovanje z zdravili in transformiral način odkrivanja bolezni. Raziskovalci menijo, da bi lahko bil test tudi cenovno ugodno orodje za tiste, ki težko dobijo diagnozo.

V Nemčiji je od danes naprej na voljo novo zdravilo Leqembi, ki cilja na vzroke Alzheimerjeve bolezni. Zdravilo Lecanemab deluje tako, da pomaga v zgodnjih fazah bolezni, vendar ni primerno za vse bolnike. Strokovnjaki opozarjajo, da zdravilo ne bo pomagalo vsem bolnikom.

September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence. Bolezen prizadene možgane in povzroča motnje spomina, spremembe razpoloženja in vedenja, težave z mišljenjem ali govorom ter negativno vpliva na vsakodnevne aktivnosti.

Nove raziskave osvetljujejo kompleksnost Alzheimerjeve bolezni (AD) in potencialne terapevtske tarče. Aktivnost genov mikroglije se spreminja skozi različne faze AD, kar odpira možnosti za ciljno zdravljenje. Strokovnjaki poudarjajo, da bi lahko rutinski zdravstveni pregledi na ulici omogočili odkrivanje Alzheimerjeve bolezni leta pred pojavom simptomov, kar je ključno za boljše izide. Poleg tega je mediteranska prehrana povezana z manjšim tveganjem za demenco, še posebej pri ljudeh z geni, ki povečujejo tveganje za Alzheimerjevo bolezen. Prehrana lahko vpliva na ključne presnovne poti, ki ščitijo spomin.

Nova študija je pokazala, da navade, ki so dobre za srce, koristijo celotnemu telesu. Dolgo časa so zdravniki podpirali prakse, ki ščitijo pred boleznimi srca, ki so glavni vzrok smrti med odraslimi. Poleg tega raziskovalci iz bolnišnice v Massachusettsu ugotavljajo, da lahko mediteranska dieta zmanjša genetsko tveganje za razvoj demence, kot je Alzheimerjeva bolezen.

Nova študija kaže, da lahko mediteranska prehrana znatno zmanjša tveganje za demenco in Alzheimerjevo bolezen, še posebej pri ljudeh z genetsko predispozicijo. Raziskovalci so ugotovili, da imajo posamezniki z dvema kopijama gena APOE4, ki povečuje tveganje za Alzheimerjevo bolezen, največjo korist od mediteranske prehrane. Študija je pokazala, da se lahko genetsko tveganje za Alzheimerjevo bolezen učinkovito zmanjša s tovrstno prehrano.

Ruth Langsford, nekdanja voditeljica oddaje 'This Morning', je izrazila hvaležnost za podporo svojega sina Jacka po ločitvi od Eamonna Holmesa. Poudarila je, da ji je sin v veliko pomoč tudi pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša skrb za starša z Alzheimerjevo boleznijo. Ruth je izpostavila Jackovo sposobnost, da se sooča s težkimi družinskimi okoliščinami, kar jo navdaja s ponosom.

Nova študija, ki so jo izvedli raziskovalci iz Mass General Brigham, Harvard T.H. Chan School of Public Health in Broad Institute of MIT in Harvard, je pokazala, da lahko mediteranska prehrana zmanjša tveganje za demenco, vključno z Alzheimerjevo boleznijo. Študija, ki je spremljala več kot 5.700 ljudi 34 let, je ugotovila, da je pri tistih, ki so se dosledno držali mediteranske diete, tveganje za demenco zmanjšano za najmanj 35%, še posebej pri posameznikih z dvema kopijama gena APOE4, ki je glavni dejavnik tveganja za Alzheimerjevo bolezen.

Ženske z Alzheimerjevo boleznijo imajo v krvi nižje ravni nenasičenih lipidov, vključno z omega maščobnimi kislinami, kot ženske brez te bolezni, kaže analiza lipidov. Raziskovalci so ugotovili, da imajo ženske z Alzheimerjevo boleznijo približno 20 % nižje ravni omega maščobnih kislin. Študija, ki so jo izvedli znanstveniki s King's College London, nakazuje, da bi lahko omega maščobne kisline imele zaščitno vlogo pred Alzheimerjevo boleznijo pri ženskah. Pri moških ni bilo zaznati podobnega vzorca.

Bill Gates financira natečaj Alzheimer's Insights AI Prize, vreden milijon dolarjev, s ciljem pospešiti odkritja v raziskavah Alzheimerjeve bolezni s pomočjo umetne inteligence. S tem se nadaljujejo prizadevanja za uporabo umetne inteligence pri iskanju zdravil za resne bolezni.

Denis Law, škotska in legenda Manchester Uniteda, je januarja umrl v starosti 84 let po dolgotrajnem boju z Alzheimerjevo boleznijo in vaskularno demenco. Po njegovi smrti je družini zapustil precejšnje premoženje.

Švedskemu glasbeniku Mikaelu Wieheju so pred letom in pol diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen. Wiehe je med svojo poslovilno turnejo opazil, da nekaj ni v redu. Kljub diagnozi pravi, da se počuti še vedno živahnega in veselega, čeprav nekoliko počasnejšega.

Ugotovljeno je bilo, da Nacionalni inštituti za zdravje še vedno financirajo nekatere medicinske raziskovalce, ki so zatirali razprave o možnosti laboratorijskega izvora COVID-19. V Bolgariji pa je opazen porast primerov raka pljuč, kot je opozoril dr. Alexander Simidchiev.

Znanstveniki v Edinburghu so ugotovili, da imajo mačke z demenco spremembe v možganih, ki so podobne tistim pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo, kar omogoča uporabo mačk kot modela za raziskave novih načinov zdravljenja te bolezni.

Alternativni zdravstveni mediji že več kot desetletje poročajo o skoraj čudežnih učinkih kokosovega olja pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, vključno z izboljšanjem spomina in zaustavitvijo ali celo obračanjem učinkov bolezni. Nova raziskava odkriva tudi skrite vzroke celične smrti pri Alzheimerjevi bolezni in vaskularni demenci, kar odpira vrata novim pristopom k zdravljenju.

Številni posamezniki z Alzheimerjevo boleznijo v Združenih državah Amerike se soočajo z osamljenostjo in pomanjkanjem socialnih dogodkov, kar negativno vpliva na njihovo kakovost življenja. Članki na portalih, kot so oregonlive.com, masslive.com, denverpost.com, nj.com, syracuse.com, mlive.com in pennlive.com, poudarjajo, da se bolniki počutijo izolirane in pogrešajo socialne interakcije, kar vodi v žalost in solze. Kljub temu, da poznajo veliko ljudi, se počutijo ujete in osamljene zaradi omejitev, ki jih prinaša bolezen.

Nova analiza je pokazala, da sta zdravili za Alzheimerjevo bolezen, lecanemab in donanemab, ki sta odobreni tudi v EU, učinkovitejši, kot so sprva domnevali. Dolgoročni podatki kažejo, da lahko obe zdravili upočasnita napredovanje bolezni tudi do štiri leta po začetku zdravljenja. Sprva niso verjeli, da sta zdravili posebej učinkoviti.

Martin Frizell, mož Fione Phillips, je v ponedeljek v oddaji Loose Women na ITV delil težko posodobitev o njenem stanju tri leta po tem, ko so ji diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen pri 61 letih. Povedal je, da se Phillips sooča z novo težko fazo bolezni, zaradi česar je anksiozna, frustrirana in prestrašena. Frizell je izrazil svojo jezo ob soočanju s to boleznijo in opisal, kako zelo težko je spremljati napredovanje bolezni.

Znanstveniki z ameriške univerze Duke so razvili metodo, ki z uporabo umetne inteligence na podlagi ene same magnetne resonance omogoča napovedovanje hitrosti staranja možganov. Študija, objavljena v reviji Nature Aging, je analizirala 50.000 slikovnih pregledov in poudarja potencial te tehnologije za zgodnje odkrivanje demence. Medtem pa strokovnjaki iz Peruja poudarjajo, da je mogoče napredovanje Alzheimerjeve bolezni upočasniti z modificiranimi življenjskimi navadami. Nedavna študija kaže, da je mogoče tveganje za demenco zmanjšati za do 45 % z aktivnostmi, ki spodbujajo ključno beljakovino v možganih.

Najnovejše študije kažejo obetavne smeri pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. Raziskave so namreč pokazale, da imata dve zdravili za raka, ki ju je odobrila FDA, potencial za obratne biološke spremembe, ki povzročajo to bolezen. Hkrati je Združenje za Alzheimerjevo bolezen sporočilo, da so določeni krvni testi sedaj primerni za diagnosticiranje možganske motnje, kar bi lahko nadomestilo invazivnejše metode, kot so PET-preiskave ali lumbalne punkcije.

Nove študije kažejo, da lahko vsakodnevna hoja zmanjša tveganje za kognitivni upad, zlasti pri posameznikih z genetsko predispozicijo za Alzheimerjevo bolezen. Raziskava je vključevala skoraj tri tisoč udeležencev med 70. in 79. letom, ki so deset let poročali o svojih dnevnih sprehajalnih navadah. Ugotovljeno je bilo, da lahko že 15 minut hoje na dan zniža tveganje za razvoj kognitivnega upada in demence. Druga študija pa poudarja, da lahko strukturirane spremembe življenjskega sloga prinesejo večje izboljšanje delovanja možganov pri starejših odraslih, ki so ogroženi zaradi kognitivnega upada, v primerjavi z manj intenzivnimi, samousmerjenimi pristopi.

85-letni moški je bil aretiran zaradi suma umora 78-letne žene v Navarri. Žrtev so našli s krvavitvami in močnim udarcem v glavo, ležečo na postelji. Primer preiskujejo kot nasilje v družini.

Študija, ki jo je objavil CNN, razkriva, da lahko dramatične spremembe življenjskega sloga pomagajo v boju proti zgodnji fazi Alzheimerjeve bolezni. Tammy Maida je doživela izboljšanje spomina po uvedbi intenzivnih sprememb, potem ko je v poznih 50. letih začela izgubljati spomin zaradi te bolezni. Pred tem je večkrat na dan izgubljala ključe, očala in torbico, pozabljala je na like v knjigah in puščala živila v garaži.

Znanstveniki so odkrili, da kopičenje presežnega sladkorja v možganskih celicah lahko poslabša Alzheimerjevo bolezen. Z zmanjšanjem tega kopičenja v laboratorijskih modelih so zmanjšali poškodbe celic in podaljšali življenjsko dobo, kar kaže na nov cilj za upočasnitev ali preprečevanje demence. Poleg tega raziskave kažejo, da lahko hoja ohranja možgane bolj zdrave, saj poveča raven možganskega nevrotrofičnega faktorja (BDNF), beljakovine, ki podpira zdravje možganskih celic. To bi lahko bilo še posebej pomembno za zmanjšanje Alzheimerjeve bolezni v afroameriški skupnosti.